Iz srca Slovenije je v teh dneh poletelo posebno sporočilo, polno poguma, čustev in tihe moči. Zgodba se ni začela v središču pozornosti, temveč v tišini bolnišnične sobe, kjer naša Enja, ki bije svojo bitko z rakom, vsak dan znova dokazuje, kako močni znajo biti otroci, tudi ko jih življenje postavi pred najtežje preizkušnje.

Enja je zaupala svoja najljubša plišasta spremljevalca, medvedka in kužka, v posebno nalogo. V svoj objem ju je stisnila s tolikšno nežnostjo, kot jo poznajo le otroci, ki veliko preživijo, in jima šepnila svojo prošnjo. Želela je, da ponesejo sporočilo vseh otrok z rakom tja, kjer se sliši glas molitve, kjer ljudje prihajajo po tolažbo, in kjer se oblikujejo velike besede o veri, sočutju in človečnosti, v Vatikan.

V spremljavi Tine Gaber, ki je s svojim odprtim srcem prepoznala globino in pomen te misije, sta plišasta junaka pripotovala na Trg svetega Petra v Rimu. Tam sta, med množico romarjev, tihim jezikom upanja in zavedanja nosila nekaj zelo posebnega, Zlato pentljico. Ta majhen, a izjemno močan simbol predstavlja pogum otrok, ki se borijo z rakom.

Na inavguraciji novega papeža sta plišasta junaka stala v imenu deklice, ki ju je poslala na to pot. Nista imela besed, a tudi nista potrebovala glasov. Njuna prisotnost je bila dovolj. Ko sta stopila pred svetega očeta, so v zraku obstali trenutki, ki jih ni mogoče opisati z običajnimi izrazi. V tistem blagoslovu, ki ga je papež namenil medvedku in kužku z zlato pentljico, se je zgodilo nekaj globljega, simbolično je objel vse otroke, ki se borijo za življenje. Objeli so jih sočutje, spoštovanje in podpora. Objela jih je vera v moč, ki jo nosijo v sebi, čeprav so še tako majhni. Ta trenutek v Vatikanu je bil tih, a izjemno zgovoren. Ni šlo le za simbolno dejanje, temveč za priznanje, da so tudi otroške zgodbe, čeprav pogosto preslišane, lahko močnejše od najglasnejših govorov.

Zahvala gre predvsem naši Enji, ki je s svojo srčnostjo, modrostjo in ljubeznijo do svojih plišastih prijateljev omogočila, da je njena zgodba segla tako daleč. In prav tako hvala Tini Gaber, ki je prepoznala vrednost tega trenutka in z iskrenostjo ponesla zlato pentljico v srce sveta.

Naj bo ta zgodba spomin, poklon in opomin, da življenje ni samoumevno. Da zdravje ni dano vsem. Da otroci, ki se borimo z rakom, nismo le številke ali tihe zgodbe nekje v ozadju.

Zlata pentljica je bila ta dan blagoslovljena. A z vsakim dnem, ko nekdo odpre srce, ko nekdo prisluhne, ko nekdo stori nekaj dobrega za otroke z rakom, blagoslov živi naprej. Hvala.