Jaz sem Hana, stara sem 13 let in imam možganski tumor. Pravim, da ga imam, ker kljub zdravljenju še vedno ostaja del mene. Odkrili so mi ga pred tremi leti, en dan pred mojim desetim rojstnim dnevom. Najprej so me operirali in operacija je potekala skozi nos. Zato sem mogla po operaciji še tri tedne strogo ležati, da se je rana zacelila. Ker moj tumor ni maligen (torej rakav) smo upali, da bo operacija zadostovala, ampak je po desetih mesecih tumor začel spet rasti. Zato sem začela s kemoterapijo, ki je trajala leto in pol in prejela sem 17. ciklov. Kemoterapija in tumor sta mi pustila kar nekaj posledic. Zaradi okvare živcev, ki jih je povzročila kemoterapija, imam težave z ravnotežjem in mišicami v nogah in dobila sem opornice za noge. Zaradi tumorja pa ne vidim na levo oko, na desnem pa sem izgubila zunanjo polovico vidnega polja. Če želite vedeti kako vidim, si z levo roko v celoti pokrijte levo oko, z desno roko pa zunanjo polovico desnega. No, tako jaz vidim. To mi povzroča kar nekaj težav, predvsem ker nimam globinskega vida. Tako imam recimo težave s stopnicami, robniki, pa v prometu, ker ne vidim če se iz strani bliža kakšen avto. No, pa še kakšne druge težave so, na katere ne pomislimo takoj – tako imam recimo težave pri nalivanju tekočin v kozarec, ker ne zaznam kje je rob kozarca in včasih zlijem mimo. V želji, da bi bila čim bolj samostojna in bi lažje sama hodila naokoli, sem se s tiflopedagoginjo odločila, da se bom naučila hoje z belo palico.  No, ko so belo palico prvič omenili, sem rekla, da je ne bom imela, da jaz bom imela psa vodnika. Ampak so mi razložili, da je prvi korak vedno bela palica. Trenutno skušam čim bolj okrevati, uskladit šolo, fizično okrevanje, počitek in malo tudi zabave. Nekaj imam težav, ker se še vedno zelo hitro utrudim in na žalost ne zmorem vsega kar bi rada. Zdaj obiskujem osmi razred, potem si želim na gimnazijo. Najbolj me zanima zgodovina, čeprav odkar sem aktivna v Inštitutu zlata pentljica in smo bili večkrat na obisku pri Predsedniku Republike in v Državnem zboru, mi je vedno bolj všeč tudi protokol (ker je vse tako urejeno).

• 

  ‎.