Sem Kaja in sem stara 19 let. Že od drugega razreda treniram rokomet in tudi v gimnaziji sem obiskovala rokometni razred. Približno tri leta nazaj pa so se stvari malo spremenile. Vse skupaj se je začelo nekega jutra s krči v trebuhu in bruhanjem, to pa se je le stopnjevalo in v približno pol leta sem izgubila 15kg. V tem času sem bila skoraj vsak teden na Pediatrični kliniki, kjer smo s starši prosili še za nove preiskave, a ker po kar nekaj različnih preiskavah niso odkrili nič posebnega, so mi dodelili psihologinjo. Ker doma nismo vedeli kaj bi lahko še naredili smo začeli poskušati tudi z raznimi alternativami, ampak ko tudi te niso kaj dosti pomagale, sem res začela verjeti, da je razlog za vse le v moji glavi. No, izkazalo se je, da je bil pravi razlog za vse moje težave v trebuhu. To smo ugotovili, ko se mi je, kot jaz rečem »na srečo« vnel slepič, saj so med njegovo operacijo na tankem črevesju opazili nekaj nenavadnega, za kar se je po histološkem izvidu izkazalo, da je bil ne-hodginov limfom. Po tem, ko sem izvedela za diagnozo so me premestili iz Kirurške klinike na Hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike, kjer sem takoj po parih dodatnih preiskavah začela s kemoterapijami. Te so bile dosti hujše kot sem pričakovala, ampak sem poskušala biti čim bolj pozitivna, saj sem ugotovila, da to dosti pomeni. In na koncu se mi je to obrestovalo, saj sem brez kakršnih koli zapletov po parih mesecih končala z zdravljenjem in sedaj hodim le še na redne kontrole ter ponovno treniram rokomet. Marsikomu se bolnišnice po taki preizkušnji zamerijo, zase pa lahko rečem skoraj obratno, saj sem se navdušila nad zdravniškim poklicem in sem oktobra začela s študijem medicine.

• 

  2023