“Za dežjem vedno posije sonce, zato je življenje mavrično. “

Sem Tinka in 23. oktobra 2023, po tem ko smo v okviru faksa (Višja gostinska in turistična šola bled, smer Velnes) izvajali jogo, me je začela boleti glava. Glavobol kljub protibolečinskim tabletam ni minil, postal je vedno močnejši, zato sem odšla na urgenco. CT glave je pokazal nenavadno odebelitev in zvijanje vidnega živca. Po magnetni resonanci so se odločili še za biopsijo, ki je bila zelo zahtevna. Do tumorja v glavi so dostopali preko nosu. Sledil je šok. Tumor se je ponovil.

Prvič sem se z možganskim tumorjem bojevala leta 2020, ko sem prestala 4 cikle kemoterapij in protonsko obsevanje v Italiji. Ko sem izvedela za diagnozo, sem rekla: »Mami, ne skrbi. Mi bomo to zmogli.« Po končanem zdravljenju je del tumorja ostal, iz njega se je 3 leta kasneje začel ponovno razraščati, tokrat po vidnem živcu. Po prvi bitki s tumorjem sem bila slabovidna, zaradi ponovitve pa sem vid izgubila v celoti.

Imela sem 5 ciklov kemoterapij in protonsko obsevanje cele glave ter spinalnega kanala v Italiji. Ena od kemoterapij je bila visoko-dozna, s presaditvijo matičnih celic. Zaradi te kemoterapije se mi je poslabšal tudi sluh in sedaj nosim slušni aparat. Izgube sluha sem se najbolj bala, saj sem se kot slepa oseba nanj najbolj zanašala.

Ponovitev bolezni je sprva prinesla razna vprašanja, dvome in samo obtoževanja. Zakaj jaz, zakaj nisem prej opazila, kaj je z mano narobe, a zares še enkrat, a bom zmogla, a to pomeni konec …? Nato je ne vem kdaj in ne vem od kod prišla notranja moč, zaupanje, da se vse zgodi z razlogom in da imam izbiro ter da izbiram boj, zdravljenje in pot do ozdravitve. Pot ni bila lahka in še vedno traja. Trenutno sem v procesu regeneracije.

Seveda, pomemben je cilj, to je ozdravitev, vendar je pomembna tudi sama pot. Bila je težka, zavita in dolga. Pa tudi pošteno me je pretresla. Ampak to je le en del poti, posamezni trenutki so bili lepi, nepozabni. Predvsem sem spoznala kakšno podporo imam, koliko dobrih, srčnih ljudi imam okoli sebe. S tem sem dobila upanje v človeštvo, da še znamo stopiti skupaj in da skupaj zmoremo vse. Moje življenje je mavrično, kljub temu, da je pred mojimi očmi temno.

Spoznala sem, da je ozaveščanje o raku in motiviranje ljudi z mojo zgodbo moje poslanstvo.