Ob ustanovitvi Inštituta Zlata pentljica nas je doletela posebna čast – prejeli smo jabolko navdiha. Bivši predsednik Republike Slovenije je jabolko navdiha podeljeval kot priznanje za navdihujoča dejanja, ki spreminjajo družbo na bolje.

Njegovo priznanje je za nas pomenilo upanje in potrditev, da naša zgodba pušča sledi in da je naše delo videno. Bil je ganjen nad pogumom otrok, močjo naših izkušenj in poslanstvom, ki ga nosimo. S priznanjem se je poglobila tudi posebna vez, ki je z leti prerasla v pristno prijateljstvo. Borut Pahor je postal prijatelj otrok, obolelih za rakom, že mnogo let pred nastopom funkcije predsednika republike. Na oddelek za hemato-onkologijo je prvič stopil še kot evropski poslanec. Postal je naš pristni zaveznik, prijatelj in podpornik, ki resnično čuti našo zgodbo.

To prijateljstvo je leta 2022 dobilo nadaljevanje, ki ga imenujemo pravljica. V želji pomagati naslednjim generacijam smo z njegovo pomočjo ustanovili Katrin sklad – štipendijski sklad za otroke z rakom. Vsi skupaj verjamemo, da iz bolečine lahko zraste moč, iz ranljivosti pa sočutje, ki premika meje.

Zgodba Inštituta Zlata pentljica se ni začela z njegovo uradno ustanovitvijo, temveč mnogo prej. Leta 1998 je nekdanji olimpijec Ivo Čarman prvič stopil na oddelek, kjer se zdravijo otroci z rakom, preoblečen v Miklavža. Vsako leto je obiskoval otroke in nam za nekaj trenutkov pomagal pozabiti, zakaj sploh smo tam. Na naših obrazih je risal nasmehe, v srcih pa iskrice poguma. Ob njem je kot Miklavževa pomočnica vedno stala njegova žena Valerija Čarman.

Po prvem obisku je priznala, da je jokala "kot dež", saj jo je izkušnja globoko pretresla. A sta se kljub vsemu vračala leto za letom. Ne zato, ker bi bilo lahko, temveč ker sta čutila, da je to najmanj, kar lahko naredita za nas. Valerija pogosto pove, da bi ta oddelek moral prehoditi vsak. Leta 2019 sta Miklavževo palico prepustila drugim, a hkrati ostala tesno povezana z nami.

Na podlagi dolgoletnih obiskov, zgodb in neprecenljivih vezi se je rodila ideja o prostoru, kjer bomo otroci in mladostniki slišani in povezani. Ivo in Valerija sta vedela, da si lahko resnično pomagamo le tisti, ki doživljamo enako – mi sami. Čutila sta našo željo po tem, da spregovorimo o svojih občutkih in se združimo. Tako je nastala zamisel o Inštitutu Zlata pentljica, otroci z rakom, ki smo ga s skupnimi močmi in privoljenjem nas, mladih borcev, uradno ustanovili februarja 2022.

Valerija in Ivo Čarman sta zakonca, katerih zgodba je tkana iz globokega sočutja, vztrajnosti in vizije, ki presega običajno. Kot ustanovitelja Inštituta Zlata pentljica sta s svojimi življenjskimi izkušnjami in poslanstvom postavila temelje skupnosti, ki daje upanje in moč otrokom, mladostnikom ter njihovim družinam, ki se soočajo z rakom. Njuna pot se je začela skromno, z iskrenim dejanjem – z Miklavževanjem na bolnišničnem oddelku. Ta prvi stik z nami jima je razkril pomen drobnih gest dobrote, ki lahko v srcu bolnega otroka prižgejo plamen upanja.

Izkušnja je poglobila njuno odločnost, da njuno poslanstvo preseže zgolj občasno pomoč. Želela sta ustvariti prostor skupnosti, ki skupaj zdravi, tolaži in krepi. Valerija je s svojo neizmerno toplino in modrostjo srčna opora mnogim družinam, ki so se znašle na trnoviti poti bolezni. Njena nežnost ni le uteha, temveč tudi moč, ki krepi voljo in pogum. Z nami gradi pristne vezi, polne razumevanja in prijaznosti. Njena prisotnost deluje kot sidro miru v vihri čustev, ki jih bolezen prinaša.

Ivo je človek s pečatom športne discipline in vztrajnosti. Kot nekdanji olimpijski tekač na smučeh, ki je imel čast nositi olimpijsko baklo na zimskih igrah v Sarajevu leta 1984, v svojem življenju uteleša pomen zmagovalnega duha in kolektivne moči. Svoje izkušnje je usmeril v humanitarno delo, s čimer je zgradil most med športnim svetom in srčnostjo. Skupaj sta Inštitut Zlata pentljica stkala v varen pristan, kjer se ranljivost in upanje združujeta v močno zgodbo pomoči.

Njuna vizija presega zgolj organizacijo dogodkov. Gradita prostor, kjer je vsak otrok viden, slišan in spoštovan. Njuna zgodba je navdih vsem, ki verjamejo, da je prava moč v sočutju, povezanosti in zmožnosti, da v najtežjih trenutkih najdemo svetlobo, ki vodi naprej.