Ob ustanovitvi Inštituta Zlata pentljica nas je doletela posebna čast, prejeli smo Jabolko navdiha.
Bivši predsednik Republike Slovenije je Jabolko navdiha podeljeval kot priznanje za navdihujoča dejanja, ki spreminjajo družbo na bolje.
Njegovo priznanje je za nas pomenilo upanje in potrditev, da naša zgodba pušča sledi, da je naše delo videno. Bil je ganjen nad pogumom otrok, močjo njihove izkušnje in poslanstvom, ki ga nosimo. A Jabolko navdiha ni bilo le simbol priznanja, z njim se je poglobila tudi posebna vez, ki je z leti prerasla v pristno prijateljstvo. BPRS g. Borut Pahor je postal prijatelj otrok obolelih za rakom mnogo let pred nastopom funkcije predsednika Republike. Na oddelek otrok obolelih za rakom je prvič stopil kot Evropski poslanec. Postal je naš pristni zaveznik, prijatelj in podpornik, ki ne le razume, temveč resnično čuti našo zgodbo.
To prijateljstvo je leta 2022 dobilo nadaljevanje, ki ga mi imenujemo pravljica.
V želji pomagati naslednjim generacijam otrok obolelih za rakom smo z njegovo pomočjo ustanovili Katrin sklad, štipendijski sklad za otroke z rakom. Vsi skupaj verjamemo, da iz bolečine lahko zraste moč, iz ranljivosti pa sočutje, ki premika meje.

Zgodba Inštituta Zlata pentljica se ni začela z njegovo uradno ustanovitvijo, temveč mnogo prej. Leta 1998 je nekdanji olimpijec Ivo Čarman prvič stopil na hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani, (takrat še na stari pediatriji ob bregu Ljubljanice) preoblečen v Miklavža. Vsako leto je obiskoval otroke obolele za rakom in jim za nekaj trenutkov pomagal pozabiti, zakaj sploh so tam. Na obrazih otrok je risal nasmeh, v srcih pa iskrice poguma. Ob njem je vedno stala njegova žena Valerija Čarman, kot Miklavževa pomočnica. Po prvem obisku je priznala, da je jokala "kot dež", saj jo je izkušnja globoko pretresla. A sta se kljub vsemu vračala leto za letom. Ne zato, ker bi bilo lahko, temveč ker sta čutila, da je to najmanj, kar lahko naredita za otroke. Valerija pogosto pove, da bi ta oddelek moral prehoditi vsak. Leta 2019 sta Miklavža prepustila drugim, a hkrati ostala trdo povezana z otroki.
Na podlagi dolgoletnih obiskov, zgodb in povezovanja z otroki obolelimi za rakom se je rodila ideja, da se ustvari nekaj, kjer bodo ti otroci slišani in povezani. Ivo in Valerija sta vedela, da otrokom lahko resnično pomagajo le tisti, ki doživljajo enako, otroci sami. Na podlagi zgodb, pripovedovanja otrok sta čutila, da otroci želijo govoriti o svojih občutkih in da jih je treba povezati. Tako je nastala zamisel o Inštitutu Zlata pentljica, otroci z rakom, ki se je s pomočjo in predvsem privoljenjem mladih borcev uradno ustanovil februarja 2022.

Valerija in Ivo Čarman sta zakonca, katerih zgodba je tkana iz globokega sočutja, vztrajnosti in vizije, ki presega običajno. Kot ustanovitelja Inštituta Zlata Pentljica sta s svojima življenjskima izkušnjama in poslanstvom postavila temelje skupnosti, ki daje upanje in moč otrokom, mladostnikom ter njihovim družinam, ki se borijo z rakom. Njuna pot se je začela skromno, a s preprostim in iskrenim dejanjem, z miklavževanje na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Ta prvi stik z otroki, ki so se soočali z najtežjimi preizkušnjami, jima je razkril pomen drobnih gest dobrote in podpore, ki lahko v srcu bolnih otrok prižgejo plamen upanja. Izkušnja je obudila in poglobila njuno odločnost, da njuno poslanstvo presega zgolj pomoč posameznikom. Ustvariti sta želela prostor skupnosti, ki skupaj zdravi, tolaži in krepi.
Valerija je s svojo neizmerno toplino in modrostjo srčna opora mnogim družinam, ki so se znašle na trnoviti poti bolezni. Njena nežnost ni le uteha, temveč tudi moč, ki krepi voljo in pogum. Z otroki gradi pristne vezi, ki so polne razumevanja in prijaznosti. Njena prisotnost deluje kot sidro miru v vihri čustev, ki jih bolezen prinaša.
Ivo je človek z pečatom športne discipline in vztrajnosti. Kot nekdanji olimpijski tekač na smučeh, ki je imel čast nositi olimpijsko baklo na Zimskih igrah v Sarajevu leta 1984, je v svojem življenju spoznal pomen vztrajnosti, zmagovalnega duha in kolektivne moči. Po končani športni poti je svoje podjetniške sposobnosti usmeril v podporo športnikom in skupnosti, s čimer je zgradil most med športnim in humanitarnim svetom.
Skupaj sta s srčnostjo in predanostjo stkala Inštitut Zlata Pentljica v varen pristan, kjer se z ranljivostjo in upanjem združujejo v močno zgodbo pomoči. Njuna vizija presega zgolj organizacijo dogodkov ali zbiranje sredstev. Skupaj gradita prostor, kjer je vsak otrok viden, slišan in spoštovan, kjer se družine ne počutijo same v svojih bitkah. Njuna zgodba je navdih vsem, ki verjamejo, da je prava moč v sočutju, povezanosti in zmožnosti, da v najtežjih trenutkih najdemo svetlobo, ki vodi naprej.