Z rakom sem se prvič srečala pri devetih letih, ko sem zaradi njega izgubila svojega očeta. Bolezen se je začela na črevesju in se hitro razširila. Čeprav sem bila še otrok in nisem povsem razumela, kaj rak sploh pomeni, me je ta izguba globoko zaznamovala. Najbolj se spominjam skupnih trenutkov, družinskih izletov, ribiških dni in njegove topline. Ati mi je rekel “črvek”, in ta vzdevek zdaj nosim na svoji koži, kot tetovažo nad napisom fighter.

Sem Tina. Moja pot z rakom se je začela zelo zgodaj, pri letu in pol. Po padcu in nenavadnih simptomih me je mama, ki je zaupala svojemu občutku, odpeljala k zdravniku. V bolnišnici so ob punkciji odkrili kri namesto gnoja, diagnosticirali so mi teratom v mali medenici.

Sem Kaja. Rokomet treniram že od drugega razreda, obiskovala sem tudi športni razred s poudarkom na rokometu. Šport je bil vedno moje življenje. A nato so se stvari obrnile. Nenadoma so se pojavili hudi trebušni krči, bruhanje in nenamerna izguba teže. V nekaj mesecih sem izgubila 15 kilogramov. Bila sem pogosto na Pediatrični kliniki, a številne preiskave niso dale odgovorov. Dodelili so mi psihologinjo in začela sem verjeti, da so težave morda res psihične.

Sem Luka, prihajam iz Škofje Loke in sem po duši lesar, raziskovalec, avanturist in strasten gasilec. Rad imam življenje, gibanje in ustvarjanje, a pot me je peljala tudi skozi eno največjih preizkušenj.

Moje ime je Tomi in pri 18 letih sem izvedel, da imam osteogeni sarkom, redko in agresivno obliko raka na kosti. Zaradi neugodne lege tumorja sem se moral odločiti med tem, ali obdržati nogo ali jo izgubiti. Po tehtnem razmisleku sem sprejel odločitev za amputacijo. Nikoli je nisem obžaloval. Pravzaprav je prav ta odločitev postala prelomnica, ki mi je odprla pot v novo, še bolj polno življenje.

Sem Tinka in 23. oktobra 2023, po tem ko smo v okviru faksa (Višja gostinska in turistična šola bled, smer Velnes) izvajali jogo, me je začela boleti glava. Glavobol kljub protibolečinskim tabletam ni minil, postal je vedno močnejši, zato sem odšla na urgenco. CT glave je pokazal nenavadno odebelitev in zvijanje vidnega živca. Po magnetni resonanci so se odločili še za biopsijo, ki je bila zelo zahtevna. Do tumorja v glavi so dostopali preko nosu. Sledil je šok. Tumor se je ponovil.

Zbolela sem maja 2019. Imela sem visoko vročino, ki kar ni in ni padla. Šli smo na urgenco, kjer so rekli, da imam gnojno angino, in mi dali antibiotik. A tudi čez vikend ni bilo nič bolje. Moja mami me je zato peljala k pediatrinji, ta pa nas je po pregledu krvi takoj napotila v bolnišnico. Tam smo ostali tri dni. Povedali so nam, da moja kri ni v redu in da moramo na Pediatrično kliniko v Ljubljano.

Sem Maja, stara sem 19 in pri 17-ih sem zbolela za rakom – hodgkinov limfom. To je rak bezgavk in pri meni se je razširil po pljučnih bezgavkah in bezgavkah na vratu.

Sem Neža Logar in sem dijakinja prvega letnika Jeseniške srednje šole na zdravstveni usmeritvi. Takšno šolo sem si želela obiskovati že od malih nog, moja želja pa je postala še močnejša potem ko sem prebolela raka.

Jaz sem Hana, stara sem 13 let in imam možganski tumor. Pravim, da ga imam, ker kljub zdravljenju še vedno ostaja del mene. Odkrili so mi ga pred tremi leti, en dan pred mojim desetim rojstnim dnevom.